Pri poslušanju poročil sem slišala, da so napovedali sneg. Najprej sem hotela to novico čimprej povedati otrokom, potem pa sem se odločila, da naj bo to presenečenje. Prepričana sem bila v to, da bomo presrečni, ker se bodo prebudili v zasneženo sobotno jutro. Seveda to pomeni, da ni šole. Lahko bodo uživali na snegu celi dan.
Komaj sem čakala sobotno jutro. Še sama sem bila navdušena, ker sem vedela, kako bodo presenečeni in veseli. Ker v soboto zjutraj vedno lenarijo in malo dlje poležijo, sem jih seveda tudi tokrat pustila. Le zavese sem odgrnila, da so lahko skozi okno opazili sneg. Ker me je zanimalo, kdaj bodo videli sneg, sem bila v njihovi sobi in jih opazovala.
Kakšno veselje je nastalo, ko je eden opazil skozi okno sneg. To je bilo kričanja. Takoj so želeli ven. Seveda sem jih ustavila, saj so najprej morali pojesti dober okrepilni zajtrk, da so potem lahko šli ven na sneg. Ker sva z možem vedela za sneg, sva že en dan prej pripravila sanke.
Po zajtrku so otroci šli ven na sneg. Kakšno veselje, polno smeha in dobre volje. Videla sem jih skozi okno, kako se sankajo po hribu navzdol, kako se kepajo. Po 3 urah snega, so prišli v hišo premraženi in mokri. Čakalo jih je kosilo in tako so takoj po kosilu spet šli ven. Ta dan jih skoraj nisem videla, bili so cel dan na snegu. Sedaj sneg ne zapade več tako pogosto in prav je, da takšne dni otroci izkoristijo. Popoldan se jim je pridružil tudi moj mož. Tako je bilo slišati polno kričanja in smeha. Že dolgo se nismo imeli tako lepo. Zima pričara lepe dni. …