Ravno, ko sem hotela stopiti na prehod za pešce, je mimo mene pridivjal Citroen avtomobil. Tako sem se ustrašila kot že dolgo ne. Vse dobro, jaz sem bila cela, srčni utrip je malce podivjal, vse ostalo je bilo pa v najlepšem redu. Malce sem bila pod stresom, to priznam. Ostalo je bilo pa vse v najlepšem redu.

Šele, ko sem se čisto umirila in sem bila že na drugi strani ceste, sem ugotovila, da morda ta Citroen avtomobila niti ne bi smel tako hitro voziti po teh ulicah. Bilo je že prozno, da bi karkoli ukrepala, ampak sem se pa vsaj spomnila za naslednjič, če se kaj takega ponovi, čeprav upam, da se ne bo ponovilo.

Misel na Citroen avtomobil, ki me je skoraj povozil, je s sekundo v sekundo izginjala in kmalu sem popolnoma pozabila na to. Odšla sem dalje po nakupu, ko sem šla mimo Citroen, ki je bil enake barve kakor tisti prej. Nisem bila čisto prepričana, ampak zdelo se je, da je enak model in enake barve. Je pa res, da mi ni uspelo niti za sekundo ogledati registrske tablico, tako, da je v resnici lahko to popolnoma drug Citroen avtomobil, ki je slučajno zelo podoben tistemu.

Odšla sem v bližnjo trgovino, in ko sem že gledala oblačila, sem zaslišala zvok hitrega avtomobila. Ko sem pogledala skozi okno, sem videla, da se je s parkirišča odpeljal tisti Citroen avtomobil in tako sem vedela, da je to isti voznik, ki me je skoraj povozil. Še dobro, da nisem bila zopet kje jaz v bližini in bi se mi kaj zgodilo ali pa bi se ponovno prestrašila.

Nadaljevala sem nakupovanje in skušala pozabiti na Citroen avtomobil, ampak sem bila kar malce jezna na tega voznika, ki je tako brezbrižen in tudi potencialno nevaren za druge ljudi. Upam, da bo ta Citroen avtomobil kmalu opazil kdo, ki je odgovoren za promet, preden se komu kaj zgodi.…