Spominjam se kuhinje moje babice na kmetiji. Iz nje je vedno dišalo in če si prišel na obisk, si tako šel v kuhinjo in tam z gospodarico tudi poklepetal. Spila se je kava in vedno se je kaj dobrega ponudilo za pojest. Danes so res kuhinje moderne, a še vseeno je to ostal družaben prostor, kjer se družina druži, pogovarja, kuha in ima svoje obroke.
Moj mož obožuje pripravljati zajtrke, tako nas zjutraj vedno čaka zajtrk za celo družino, meni pa zraven še pripravi dobro jutranjo kavico, ki jo skupaj pred službo spijeva. Res mi je lepo, da nas mož zjutraj tako lepo postreže, tudi otroci uživajo, ko sedijo za pultom in čakajo, da jih oče postreže, imajo prav ritual v katerega ne posegam.
Prav zaradi tega so mi kuhinje v hiši najpomembnejše. Moji otroci v kuhinji delajo domače naloge, jaz pa takrat pripravljam kosilo ali pa pospravljam posodo. Tako se skupaj družimo, če me potrebujejo, pa jim pomagam. Tako so se navadili že od prvega razreda, sedaj so 3 in 5 razred. Zavedam se, da bosta slej ko prej potrebovali več časa in mira za učenje in se bosta umaknila v svoje sobe, do sedaj pa je prav lepo, da je tako.
Z možem sva si želela velike kuhinje, da se bomo lahko svobodno gibali in da ni premalo prostora za dva. Danes so kuhinje center hiše, včasih so bile kuhinje center hiše, le da so stili drugačni. Vseeno pa je to prostor, kjer se ljudje družimo, kuhamo, pečemo različne sladice in kar nekaj časa v njih preživimo. Ne predstavljam si, da nimam takšne, kot jo imam, ker mi ogromno pomeni, ker rada kuham, rada pečem sladice in velike kuhinje so bolj praktične in uporabne. V majhnih kuhinjah imaš takoj vse razmetano in nepregledno. Velike kuhinje pa imajo prostorne predale in velike pulte.