Ravno pripravljam vso opremo, ki jo potrebujem za jutri, ko gremo na izlet in naglavna svetilka je nekaj, kar moram nujno vzeti s seboj. Kadar gremo bolj popoldan na izlet, imam občutek, da se nam hitro lahko zgodi, da se bomo vračali po temi. Kljub temu da je poletje, je lahko dan prekratek, če se imamo zelo dobro. Saj če smo kje, kjer je razsvetljava, je še dobro, če pa tega ni, in smo, kje globoko v naravi, pa lahko nastane problem.
Ko sem vse pospravila v nahrbtnik in je bila naglavna svetilka na svojem mestu, sem se odpravila, da pripravim še hrano za seboj. Na srečo ne potrebujem veliko, tako, da sem rešena kuhanja in bo nekaj manjših sendvičev več kot dovolj. Sicer je pa na poti tudi nekaj trgovin, če bom, po kakšnem naključju ugotovila, da imam premalo hrane s seboj. Včasih imam dan, ko sem zelo lačna, spet drugič imam dan, ko skoraj nisem lačna. Ampak glede na to, da bom aktivna, bom vsekakor lačna, ko bom prišla domov, če ne prej.
Ko sem spakirala hrano in še enkrat preverila, ali je naglavna svetilka tam, kjer mora biti, sem zaključila s pripravami in odšla ven na zrak. Bil je namreč tako lep dan, da bi bilo škoda, če bi celega preživela v hiši. Še dobro, da se je naglavna svetilka takoj našla, ker sem jo včeraj iskala celo popoldne, in je ni bilo nikjer, potem sem jo pa zopet našla pod posteljo, kamor jo je verjetno preselil moj maček med igro. Ravno tako poredko to naredi, da vmes pozabim, da ta možnost obstaja. Ko mi je prvi to naredil, sem skoraj že kupila novo, potem sem jo pa po naključji zagledala, ko mi je nekaj drugega paslo tja spodaj. Ampak sedaj vem, da se naglavna svetilka lahko znajde tudi tam in slej, ko prej se na to spomnim.