Kot otrok sem preživela veliko let na Gorenjskem, kjer sem z svojimi starimi starši hodila v hribe. Takrat enostavno ne razmišljaš tako kot potem, ko si odrasel. Sama se spominjam, da mi je včasih bilo težko hoditi ure in ure, kasneje pa spoznaš, koliko je to vredno.
Že samo gibanje telesa je zdravo, kaj šele svež zrak in gibanje po planinah. Ko sem odrasla, sem odšla študirat v mesto. Takrat ni bil moj čas, da bi hodila v hribe in lahko rečem, da sem jih čez čas začela še kako pogrešati, a nisem našla časa, da bi se temu posvetila. Leta so tekla in vedno bolj sem premišljevala, da ni prav, da ne hodim več v hribe. Ko sem si vzela čas in odhitela na fitnes v mestu, sem nekaj pogrešala. Kot da to ni zame, pogrešala sem gibanje v naravi.
Šele ko sem zaključila študij in postala mama, sem spet začela hoditi v hribe. Tako sem tudi svoje otroke navdušila nad njimi in ponosna sem na to. Imela sem srečo, ker sem spoznala moža, ki je prihajal iz prelepih gorenjskih krajev in je točno vedel, kaj pomeni gorski in planinski pohodi. Tako sedaj vsak vikend preživimo v planinah in si krepimo zdravje na ta način. Mi ne poznamo fitnesa, ne poznamo igral, mi smo družina, ko nas osrečujejo hribi in narava.
Ne samo, da skrbimo za dobro fizično počutje, tukaj je tudi dobro duševno počutje celotne naše družine. To pa danes gre z roko v roki, poskrbeti morate za oboje, če želite živeti kvalitetno in zdravo.